Aplikacija: oblikovane kose blaga, klobučevine, usnja ipd. našijemo ali nalepimo na oblačila, blazine itn., da jih okrasimo.
Apretura: vrsta oplemenitenja* blaga, da bo trdnejše in polnejšega otipa; največkrat je neobstojna in ne vzdrži pranja ali kemičnega čiščenja.
Dekatiranje (preparjenje): volnena blaga prelikamo prek vlažne krpe in jih pustimo ležati, da se popolnoma osuš(e). Tako preprečimo, da bi se blago pozneje uskočilo.
Dodelava: industrijski postopek, s katerim povečajo praktično in dekorativno vrednost blaga. Po dodelavi je blago na primer odporno proti mečkanju, madežem, umazaniji, moljem in nepremočljivo. Po teh postopkih oplemeniteno blago je — nasprotno od apretiranega* — obstojno za pranje in kemično čiščenje.
Dodatek za šiv: rob blaga, ki sega prek šivne linije pri urezanem delu.
Drapiranje: blago naberemo v mehko padajoče, nezalikane gube.
Dresiranje: z likalnikom oblikujemo ali natezamo* blago prek vlažne krpe.
Izdelava: rezne robove blaga obšijemo z določenimi ročnimi ali strojnimi vbodi, obstrižemo s cikcak škarjami itn., da se ne bi cefrali.
Izravnanje: rob blaga ravno odstrižemo v smeri niti* ali zančne vrste.
Klinasto izrezavanje: v dodatku za šiv na konkavnih okroglinah izrežemo koščke blaga v obliki klina, da stisnemo robove in se dodatek za šiv ter šiv lepo plosko prilegata.
Kozica: klinasto ali rombasto urezan kos blaga, ki ga vstavimo na primer v prikrojen rokav, da omogočimo svobodnejše gibanje.
Kroj princes: slog oblačila, sešitega iz celih podolžnih pol blaga, ki so na spodnjem delu rahlo razširjene.
Mostič (iz obzankanih niti): ročno ali strojno izdelana ravna ojačitev močno obremenjenih mest, na primer v vogalih žepne odprtine.
Muha: z nitjo izvezen trikotnik, s katerim ojačimo obremenjena mesta ali okrasimo. Vežemo ročno ali strojno na licu blaga.
Nabiranje (kodranje): blago stisnemo po širini z enim ali več nizi ročnih ali strojnih vbodov.
Nadržanje: manjšo odvečno širino blaga zožimo s šivom, vendar ga ne nagubamo, nakodramo ali naberemo, kot na primer odvečno širino gornjega ovratnika nadržimo, ko ga šivamo s spodnjim ovratnikom.
Napustek: najčešće ozek, dvoplasten trak iz blaga, ki sega — podobno kot paspula* — iznad roba; z njim okrasimo rob oziroma izdelamo šiv.
Našitek: obloga*, obrnjena navzven; na vrhnje blago jo našijemo ali s strojnim šivom ali z nevidnimi ročnimi vbodi.
Naudarjanje: z naudarkom začasno sešijemo posamezne dele oblačila, da bomo laže šivali, oziroma da pripravimo oblačilo za pomerjanje. Naudarjamo ročno ali strojno – v obeh primerih z daljšimi – pa tudi dolgimi – vbodi, da laže izvlečemo niti.
Natezanje: določene, na kroju zaznamovane predele previdno podaljšamo z likanjem prek vlažne krpe.
Nevidno prišivanje: s posebnimi, nevidnimi ročnimi vbodi prišijemo dele podloge na robove ali obloge* pri oblačilu.
Nevidno sešivanje: dela sešijemo drugega z drugim tako, da je šiv na licu neviden.
Obloga: del blaga, s katerim izdelamo* nezarobljeni rob pri oblačilu.
Obroba: raven ali oblikovan trak blaga, ki ga našijemo na lice blaga za okras ali z njim okrasno obrobljamo*.
Obrobljanje: robove ali dodatke za šiv obšijemo s trakom ali le okrasno ali da se ne bi cefrali.
Obstriženje: odvečno blago, na primer pri dodatkih za šiv*, odstrižemo.
Stopničasto obstriženje: posamezne, večplastne dodatke za šiv obstrižemo na različne širine (najprimernejše razlike so približno 3 mm), da bi bili šivi manj zdebeli.
Obzankanje: odprte robove, na primer pri gumbnicah, in zanke za zapenjanje obšijemo z zančnimi vbodi za gumbnice.
Oplemenitenje: glej Dodelava.
Osnovni kroj: kroj, ki se natanko prilega postavi; za preprosto, prilegajočo se obleko, po katerem lahko urežemo razna druga preprosta oblačila. Po osnovnem kroju primerjamo na primer krojne mere z drugimi kroji in jih po osnovnem kroju ustrezno spremenimo.
Paspula: podolžno po sredini pregnjen trak iz blaga, usnja ipd., s katerim okrasimo ali izdelamo na primer žepe in gumbnice. Všijemo jo med dvoje robov.
Pikiranje: podstavo* našijemo na vrhnje blago, na primer reverje ali ovratnike, s posebnimi (pikirnimi) ročnimi ali strojnimi vbodi. Ročni pikirni vbodi so na licu nevidni.
Podrobljanje: dvoje delov blaga, na primer gornji in spodnji ovratnik, sešijemo in obrnemo na lice tako, da vključimo (zapremo) dodatke za šiv; šiv leži natanko na robu.
Podstava: tkano ali netkano blago, katerega našijemo ali nalikamo na posamezne predele oblačila, da bi obdržali obliko in da bi bili trdnejši.
Poševno obstriženje: dodatke za šiv na križiščih šivov ali v vogalih, ki jih nameravamo podrobiti*, poševno odstrižemo (obstriženje*), da se ne bi šivi zdebelili.
Pozamenterija: trakovi in vrvice z reliefnimi vzorčnimi motivi za našitke* oziroma okrasitev oblačil, okrasnih predmetov ipd.
Preparjenje: glej Dekatiranje.
Prešivanje: robove, ovratnike, šive ipd. prešijemo z okrasnim šivom.
Raport: površina blaga, ki jo prekriva popoln vzorčni motiv.
Smer niti: smer snutkovnih niti blaga, ki tečejo vzporedno s krajčkom — poimenovana tudi podolžna smer niti. Prečna smer niti poteka pravokotno na podolžne niti, poševna smer niti pa diagonalno.
Smok: drobne gubice v blagu, ki jih z okrasnimi vbodi sestavimo v vzorec; s smokom okrasimo določene predele na oblačilu, pretežno sedelca, životke, žepe, rokave in v pasu.
Uskočenje: pralna blaga operemo, zmočimo ali dobro navlažimo, da se skrčijo, preden jih urežemo in sešijemo. Izdelano oblačilo se ne bo več uskočilo.
Všitki: v konico se iztekajoče prešite gube, s katerimi prilagajamo ravne dele blaga telesnim oblikam.
Zadelava šivov in niti: na začetku in na koncu šiva zavožlamo konce niti ali jih prešijemo nekaj zadnjih vbodov.
Zarezovanje: dodatke za šive na konveksno zaobljenih predelih zarežemo, s tem razpremo robove, da se bodo lepo plosko prilegali.
Zaznamovanje: vse linije, všitke ali druge pomembne točke na kroju prenesemo na blago z naudarkom, nitko, kredo ali s kopirnim papirjem.