Inovatorka, ki je pustila sled v svetu šivanja. 

Helen Augusta Blanchard je ena izmed pionirk, brez katerih si razvoja šivanja – vsaj v industrijskem smislu – skoraj ne moremo predstavljati. Američanka je bila izumiteljica v času, ko je izumiteljstvo veljalo za moško področje, a si je vseeno vzela prostor.

Odrasla je v premožni družini, vendar je žal očetovo podjetje propadlo, ko je bila mlada, in družina je izgubila svoje posestvo. Blanchard je zato odšla v Boston, kjer je patentirala številne izume. Za začetne zamisli je morala tvegati uspeh in si zanje izposoditi denar. Najbolj znana je po izboljšavi šivalnega stroja s cikcakastim vbodom, kar je patentirala leta 1873. V industriji so inovacijo hitro začeli uporabljati za šivanje pletenin in izdelavo (opletanje) robov, cik-cak pa je odprl vrata tudi bolj zanesljivi strojni izdelavi gumbnic.

Njena moč ni bila v eni sami genialni zamisli, temveč v vztrajnem izboljševanju. Skupno je zbrala približno 28 patentov, med njimi veliko takih, ki so olajšali delo v tekstilni proizvodnji. Ena zanimivost? Svoje izume je pametno prodajala ali licencirala, kar je bil za tisti čas presenetljivo podjetniški pristop, in s tem zaslužila dovolj, da je lahko odkupila izgubljeno družinsko posestvo.

Blanchard danes velja za simbol tihe, a disruptivne inovacije: ženska, ki ni nujno stala na modnih naslovnicah, je pa pomagala zgraditi svet, v katerem so oblačila lahko nastajala hitreje, bolj vzdržljivo in bolj domiselno. Njeno ime najdeš tudi med uvrščenimi v National Inventors Hall of Fame – kot opomnik, da včasih pustiš velik pečat z majhnimi, pametnimi idejami.

Omejitev odgovornosti: Tečaj ni uradno povezan z zapuščino Helen Blanchard.